Zdravi zobje celo življenje - ta cilj je dosegljiv z našo individualno profilakso in vašo skrbno ustno nego.
Veliko ljudi verjame da "slabe zobe" podedujemo. Toda karies in paradontalno bolezen ("paradontozo"), ki slej kot prej pripeljeta do izgube zob, lahko s profilaktičnimi ukrepi v veliki meri preprečimo. Pomembnejši od genetske predispozicije so:
Cilj profilakse je individualna oskrba pacienta, v okviru katere natančno pojasnimo vzroke za nastanek kariesa in parodontalne bolezni ter skupaj vplivamo na vzročne dejavnike obolenj. Na ta način lahko saniramo obstoječa in preprečimo nova obolenja zob in obzobnih tkiv. Sem spadajo :
Odgovori na naslednja vprašanja vam lahko pomagajo prepoznati morebitne znake paradontalne bolezni:
Če ste na vsaj na eno vprašanje odgovorili z "da", se obrnite na svojega zobozdravnika. Podroben pregled bo pokazal, ali potrebujete paradontalno zdravljenje. Na podlagi ugotovitev izdelamo individualni program, ki je prilagojen stopnji vašega obolenja.
 |
 |
Paradontalna bolezen je bakterijsko pogojeno vnetje obzobnih tkiv, ki v napredovali obliki privede do majavosti in izgube zob.
Je glavni vzrok izgube zob po 35- em letu starosti.
Bakterije, ki se nahajajo v zobnih oblogah, povzročijo najprej vnetje dlesni (gingivitis). Dlesen postane temno rdeča, oteče in prične krvaveti. Kadar vnetje napreduje na podporne strukture zoba, govorimo o paradontalni bolezni. Dlesen in kost se pričneta umikati, nastajajo t.i. paradontalni žepi, v katerih se bakterije še hitreje razmnožujejo. V napredovali obliki privede paradontalna bolezen do izgube zoba.
Paradontalna bolezen je počasi napredujoče, v glavnem neboleče vnetje. Pogosto prav odsotnost bolečine omogoča neopazno napredovanje bolezni. Zgodnja prepoznava in zdravljenje sta ključnega pomena za preprečitev posledic.
Prvi znak paradontalne bolezni je najpogosteje krvavitev med umivanjem zob.
 |
Brez ustreznega zdravljenja so posledice neizbežne:
Proces je mogoče ustaviti v vsakem stadiju, toda raztopljeno kostnino je možno regenerirati le v določenih primerih.
Zdravstvene študije kažejo na obstoj povezave med nezdravljeno paradontalno boleznijo in nekaterimi drugimi boleznimi in stanji:
Cilj je kontrola bakterijske infekcije s čiščenjem zobnega kamna (ČZK), luščenjem in glajenjem zobnih korenin, paradontalno kirurgijo in eventuelno z antibiotiki in laserjem. Pomemben del terapije so redne kontrole in vzdrževalna paradontalna terapija.
Velikokrat že z odstranitvijo retencijskih mest za razvoj plaka (zamenjava previsnih zalivk in prevlek z novimi) zagotovimo pogoje, ki omogočijo ozdravitev. Z zdravljenjem si prizadevamo trajno odpraviti vnetje, učvrstiti majave zobe in v največji možni meri vzpostavit prvotno morfologijo.
Za dolgoročni uspeh je nujno potrebno aktivno sodelovanje pacienta.